Patenti in raziskovalni dosežki pogosto ostanejo v laboratoriju.
V vsakodnevnih pogovorih z gospodarstveniki, raziskovalnimi institucijami, predstavniki ministrstev in nevladnimi organizacijami pogosto naletim na občutek nemoči. Ne zato, ker bi tem ljudem primanjkovalo znanja ali idej, temveč ker sistem postavlja zidove, ki jih je težko preseči. Tisti, ki želimo inovirati, povezovati raziskave z industrijo in graditi rešitve za prihodnost, pogosto trčimo ob birokratske, finančne in institucionalne ovire, ki dušijo potencial.
Slovenija ima izvozno naravnano gospodarstvo, a naši glavni trgi stagnirajo in izgubljajo razvojno vizijo. Nemčija, naša najpomembnejša trgovinska partnerica, se spoprijema z lastnimi strukturnimi izzivi. Italija in Avstrija prav tako ne sodita več med tiste razvojne motorje, na katere smo se navadili zanašati. Čas je, da si odkrito priznamo: nimamo jasne strategije, kaj in komu želimo prodajati v prihodnjih desetletjih.
Naš inovacijski potencial je premajhen. Patenti in raziskovalni dosežki pogosto ostanejo v laboratoriju, ker ne obstaja učinkovit mehanizem prenosa v realno gospodarstvo. Medtem ko govorimo o zeleni tranziciji, digitalizaciji in krožnem gospodarstvu, konkretni koraki za industrijsko implementacijo teh konceptov zaostajajo.
celoten članek je na voljo na: https://www.delo.si/novice/znanoteh/znanje-je-manjka-sistem-ki-bi-ga-pretvoril-v-rezultate
članek je bil prvotno objavljen 6. 11. 2025v prilogi Znanost in Tehnologijo v časopisu DELO.
Damijan Nacevski
