Povzetek
Slovenija stoji pred enim najpomembnejših razpotij v svoji energetski zgodovini. Po eni strani ima med najčistejšimi elektroenergetskimi sistemi v Srednji Evropi – več kot dve tretjini električne energije nastane iz nizkoogljičnih virov. Po drugi strani pa se spopada s pospešenim razpadom premogovništva, vse večjo odvisnostjo od uvoza in spornim, a nujnim odločanjem o jedrski energetiki. Prihodnje desetletje bo pokazalo, ali bo Slovenija dosegla resnično energetsko neodvisnost ali pa poglobila svoje strukturne ranljivosti.
Ta analiza temelji na preverljivi statistiki, veljavnih strateških dokumentih in javno dostopnih virih. Njen namen je ponuditi celovit pregled razmer, ključnih napetosti in priporočil za odločevalce, vlagatelje in ključne deležnike v slovenskem energetskem prostoru.
1. Sestava proizvodnje elektrike
1.1 Viri električne energije
Slovensko električno omrežje napajajo trije temeljni stebri – jedrska energija, voda in premog – pri čemer vsak prispeva približno tretjino celotne proizvodnje. Takšna razpršenost je na videz prednost, a skriva globoko ranljivost: vsak od teh stebrov ima svojo Ahilovo peto.
| Vir | Delež | Ključna naprava | Stanje |
| Jedrska energija | ~35 % | NEK Krško (696 MW) | Obratuje do 2043 |
| Hidroenergija | ~30 % | Elektrarne HSE | Stabilno, odvisno od padavin |
| Premog / lignit | ~17 % | TEŠ Šoštanj | Finančni zlom, zgodnje zaprtje |
| Sončna energija | ~5–6 % | 1,4 GW skupaj (2024) | Hitro raste, tempo se umirja |
| Zemeljski plin in drugo | ~10 % | Razpršeno | Prehodna rešitev |
| Vetrna energija | < 1 % | Skoraj nič | Skoraj neizkoriščena |
Ključno dejstvo: več kot 70 % slovenskega toka nastane iz nizkoogljičnih virov – jedrske energije in vode. To Slovenijo uvršča med okolju prijaznejše električne sisteme v EU. A ta prednost sloni na enem samem starajočem jedrskem reaktorju in na hidroenergiji, ki je povsem odvisna od vremenskih razmer.
1.2 Nedavna nihanja v proizvodnji
Mesečni podatki Statističnega urada RS kažejo precejšnjo nestabilnost. Avgusta 2024 je skupna neto proizvodnja padla za 12 % glede na enako obdobje leto prej – predvsem zato, ker je suša zatrla hidroprodukcijo za kar 44 %. Sončna in vetrna energija sta delno nadomestili izpad, a iz nizke izhodiščne ravni. Aprila 2025 se je proizvodnja zvišala za 44 % glede na april 2024, kar gre pretežno na račun dejstva, da je NEK leta 2024 takrat miroval zaradi rednega vzdrževanja.
Zgovoren je tudi podatek o porabi na osebo: s konice 8.471 kWh leta 2014 je padla na 7.881 kWh – zmanjšanje za skoraj 600 kWh, kar odraža večjo učinkovitost in spremembe v gospodarski strukturi.
2. Kriza premoga: pospešen izhod
2.1 Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ)
Edina preostala premogovniška elektrarna v Sloveniji – TEŠ Šoštanj z zmogljivostjo 600 MW – je postala finančno in strateško breme. Prvotno je bila načrtovana za obratovanje do leta 2054, uradno pa je bila umeščena v načrt opustitve premoga do leta 2033. Toda trg jo je prehitel politiko.
• Letne izgube TEŠ so v letu 2025 ocenjene med 150 in 200 milijoni evrov, kar poganja ponajveč strmo dviganje cen emisijskih kuponov EU
• Septembra 2024 je minister Bojan Kumer javno potrdil, da TEŠ brez državnega posega z januarjem 2025 grozi stečaj
• Državna rešitev je predvidela preoblikovanje TEŠ in Premogovnika Velenje v javno gospodarsko službo za ogrevanje, izločeno iz HSE
• Ocenjeni letni strošek vzdrževanja TEŠ in premogovnika za državo znaša okoli 150 milijonov evrov
• Skupaj s premogovnikom naj bi TEŠ ustvaril skoraj 200 milijonov evrov negativnega denarnega toka v letu 2025
• Od daljinskega ogrevanja iz TEŠ je odvisnih več kot 35.000 prebivalcev Šaleške doline – to je bila glavna ovira za takojšnje zaprtje
2.2 Kaj to pomeni za Slovenijo
Predčasni razpad TEŠ, ki je v preteklosti prispeval do tretjine domače elektroproizvodnje, pušča zijajočo vrzel v bilanci. V kombinaciji z že obstoječo odvisnostjo od uvoza je prav ta vrzel tisto, kar daje projektu JEK2 urgentno razsežnost in pospešuje pritisk za hitrejši razvoj obnovljivih virov.
TEŠ bo dejansko prenehal proizvajati električno energijo bistveno pred uradno letnico 2033 – Slovenija bo morala nadomestiti dve do tri TWh letne domače proizvodnje pred letom 2030.
3. Jedrska energija: odločitev o JEK2
3.1 Obstoječa Nuklearna elektrarna Krško (NEK)
NEK Krško, tlačnovodna elektrarna z močjo 696 MW, ki obratuje od leta 1983, ostaja temelj slovenskega nizkoogljičnega elektroenergetskega sistema. V solasništvu s hrvaško HEP Group (vsaka stran ima 50 %) pokriva več kot četrtino slovenskega in okrog 15 % hrvaškega toka. Januarja 2023 je bila potrjena podaljšana dovoljenje za obratovanje za 20 let, torej do leta 2043. Decembra 2024 je NEK napovedal, da preučuje možnost obratovanja onkraj 60 let, kar bi bistveno spremenilo ekonomske izračune JEK2.
3.2 JEK2: drugi reaktor v Krškem
JEK2 – predvidena druga enota na lokaciji Krško – je najpomembnejša infrastrukturna odločitev v energetski zgodovini samostojne Slovenije. Spodaj so ključna dejstva, preverjena na podlagi javno dostopnih virov:
• Tehnično-izvedbene študije iz avgusta 2025 so potrdile ustreznost obeh tipov reaktorjev: Westinghouse AP1000 in EDF EPR/EPR1200
• Javna razprava o prostorski umestitvi je potekala od junija do septembra 2025; v teku je radiološka presoja
• Okvirni načrt: dokončna naložbena odločitev leta 2028–2029, gradnja od 2033, komercialno obratovanje okoli 2041
• Ocenjena vrednost: od 9,3 milijarde evrov (1.000 MW) do 15,4 milijarde evrov (1.650 MW)
• GEN energija ocenjuje minimalno ekonomsko vzdržno ceno električne energije iz JEK2 pri 70,2 EUR/MWh
• Posvetovalni referendum, načrtovan za 24. november 2024, je Državni zbor 24. oktobra 2024 preklical z 69 glasovi za in enim proti – le teden dni po razpisu
• Razlog za preklic: mediji so razkrili zakulisne dogovore med koalicijo in opozicijo, hkrati pa je prišlo do dvomov o zakonitosti – DZ je namreč že pred referendumom sprejel resolucijo o jedrski energiji, ki je že vsebovala odločitev o gradnji JEK2
• Projekt se nadaljuje: GEN energija je vložila pobudo za državni prostorski načrt, dokončna naložbena odločitev je načrtovana za 2028
• Hrvaška podpira projekt kot so-vlagatelj, Avstrija mu formalno nasprotuje
| Različica | Moč | Ocenjena vrednost | Predvideno obratovanje |
| JEK2 – manjša enota | 1.000 MW | 9,3 mrd EUR | ~2041 |
| JEK2 – srednja enota | 1.200–1.400 MW | 11–13 mrd EUR | ~2041–2043 |
| JEK2 – velika enota | 1.650 MW | 15,4 mrd EUR | ~2043+ |
| Mali modularni reaktorji (MMR) | več x ~300 MW | ni določeno | 2030-ta leta |
3.3 Mali modularni reaktorji
Vzporedno z JEK2 GEN energija proučuje možnost malih modularnih reaktorjev. Opredeljenih je šest možnih lokacij v Sloveniji, med katerimi izstopata nekdanji industrijski lokaciji Trbovlje in Šoštanj zaradi obstoječe energetske infrastrukture in dostopa do hladilne vode. Mali modularni reaktorji niso nadomestilo za JEK2, temveč dopolnitev – hitrejša v gradnji in bolj prilagodljiva po obsegu.
4. Obnovljivi viri: vzpon in omejitve
4.1 Sončna energija
Slovenija je v zadnjih dveh letih doživela skokovit razvoj sončne energije. V letu 2023 je bila po novih zmogljivostih na osebo vodilna v EU. Kumulativna moč nameščenih sončnih elektrarn je do konca leta 2024 dosegla 1,4 GW, v letu 2024 pa je bilo priključenih 298,8 MW novih zmogljivosti.
• 2023: dodanih 486 MW – po rasti na osebo med prvimi v EU
• 2024: dodanih 298,8 MW (gospodinjski segment: 191,5 MW, poslovni: 100,8 MW, velikopotezni: le 6,5 MW)
• Velik razvoj pri malih in srednje velikih sončnih elektrarnah, medtem ko so sistemi v merilu elektrarn skoraj neizkoriščeni
• Maja 2024 je bila dosežena zgodovinska prelomnica: sončna energija je en dan pokrila 100 % takratnih potreb po električni energiji
• Januarja 2025 je vlada zagotovila 16 milijonov evrov za skupnosti obnovljivih virov energije
• Gonilo rasti – neto merjenje – je bilo ukinjeno, zato se rast v gospodinjskem segmentu umirja
4.2 Voda in veter
Hidroenergija prispeva okrog 30 % elektrike in jo upravljajo predvsem elektrarne HSE, med njimi 17 velikih hidroelektrarn in 180-megavatna črpalna elektrarna Avče. A hidroprodukcija je ranljiva: avgustovska suša 2024, ki je povzročila 44-odstotni padec, ni izjema, temveč del vzorca, ki ga bo podnebna sprememba le še poglobila. Do leta 2030 je predvidena izgradnja črpalne elektrarne Kozjak (440 MW) za uravnavanje omrežja.
Vetrna energija v Sloveniji ostaja skoraj neobstoječa – manj kot 1 % skupne proizvodnje. To je očitna vrzel glede na geografski in podnebni potencial države. Zakonodajna in postopkovna ovira sta doslej zavirali razvoj vetrnih farm, čeprav je nova zakonodaja opredelila prednostna območja.
5. Cene električne energije
5.1 Cene za gospodinjstva
Cene električne energije za slovenska gospodinjstva so bile v celotnem letu 2024 in v letu 2025 pod povprečjem EU, kar gre pripisati državnim ukrepom (zamejitev cen do februarja 2025, oprostitev prispevka OVE) in relativno čistemu, cenejšemu načinu pridobivanja električne energije. V prvem polletju 2025 je Slovenija po podatkih Eurostata zabeležila največji medletni padec cen električne energije med vsemi državami EU – znižanje za 13,1 %, na 181 evrov za MWh. Po odpravi regulacije marca 2025 se je povprečna cena za gospodinjstva ustalila pri okrog 0,20 EUR/kWh z vsemi dajatvami vred.
V drugem polletju 2024 se je Slovenija z 20,06 evra za 100 kWh uvrstila na 21. mesto med državami EU – cenejšo elektriko je imelo le šest članic. Gospodinjski odjemalci z manjšo porabo plačajo dobrih 22 % manj od povprečja primerljivih evropskih držav.
| Kazalnik | Vrednost | Opomba |
| Povp. cena za gospodinjstva (1. pol. 2025) | 181 EUR/MWh | Pod povprečjem EU |
| Povp. cena po liberalizaciji (marec 2025) | ~0,20 EUR/kWh | Končna cena z vsemi dajatvami |
| Cena v 1. četrtletju 2025 | 0,166 EUR/kWh | Povprečje po podatkih SURS |
| Medletna sprememba (1. pol. 2025) | -13,1 % | Največji padec v EU |
| Uvrstitev v EU (glede na ceno) | 21. / 27 | Cenejše le v 6 državah (2. pol. 2024) |
SURS podatki (tabela je za 2025)
5.2 Odvisnost od uvoza in varnostno tveganje
Slovenija je neto uvoznica energije – uvaža vse naftne derivate in zemeljski plin ter v vse večji meri električno energijo za pokrivanje domanjka. Ta strukturna odvisnost je osrednja ranljivost slovenskega energetskega položaja in najpomembnejši argument zagovornikov JEK2. Med energetsko krizo leta 2022, sproščeno z ruskim napadom na Ukrajino, so slovenska podjetja po ocenah za električno energijo preplačala skoraj milijardo evrov.
6. Strateški okvir in možni razvojni scenariji
6.1 Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN)
Posodobljeni NEPN, sprejet sredi leta 2025, določa naslednje ključne cilje:
• 55-odstotno zmanjšanje toplogrednih izpustov do leta 2033
• Opustitev premoga do leta 2033 – a praksa kaže, da bo do tega prišlo prej
• Vsaj 75 % porabe električne energije v konični obremenitvi pokrite iz domačih virov do leta 2033, nato 80 %
• 400 MW baterijskega shranjevanja energije do leta 2030
• 440 MW nove črpalne hidroelektrarne (Kozjak) do leta 2030
• 500 MW plinskih zmogljivosti do konca desetletja kot prehodna rešitev
• Dokončna naložbena odločitev o JEK2 do leta 2028–2029
6.2 Trije scenariji za prihodnost
| Scenarij | Opis | Ključno tveganje | Ocena |
| 100 % obnovljivi viri | Prehod brez jedrske energije | Nestabilnost omrežja, vprašljiva zanesljivost oskrbe | Vlada ga ocenjuje kot neizvedljivega |
| Obnovljivi + NEK podaljšan | Podaljšanje obstoječe elektrarne, maks. izraba OVE | Nezadostne zmogljivosti po letu 2043 | Kratkoročno izvedljivo, odložena odločitev |
| Obnovljivi + JEK2 | Nova jedrska elektrarna + pospešeni OVE | Visoki stroški, dolgi roki, politično soglasje | Vladni prednostni scenarij |
7. Ključne ugotovitve in priporočila
Za odločevalce
• Finančni zlom TEŠ je pospešil opustitev premoga mimo politično določenega roka – politika mora temu slediti, zlasti pri zagotavljanju stabilnosti omrežja in daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino
• Okvirni načrt kaže, da bo JEK2 v komercialno obratovanje vstopil šele leta 2041 – ta desetletna vrzel med zaprtjem TEŠ in novimi jedrskimi zmogljivostmi zahteva jasne vmesne ukrepe: hitrejši razvoj obnovljivih virov, ojačitev prenosnega omrežja in plinskih rezervnih zmogljivosti
• Referendum je bil odpovedan brez nadomestnega demokratičnega postopka – kakršno koli nadaljnje odločanje o JEK2 zahteva večjo preglednost in resnično vključevanje javnosti
Za vlagatelje
• Velikopotezna sončna energija ostaja dramatično neizkoriščena in predstavlja najjasnejšo kratkoročno priložnost v slovenskem energetskem prostoru
• Baterijsko shranjevanje energije pridobiva na pomenu z naraščanjem deleža nestanovitnih obnovljivih virov v sistemu
• Lokacije malih modularnih reaktorjev (Trbovlje, Šoštanj) so vredne pozornosti – nekdanja industrijska območja z obstoječo infrastrukturo in priključitvijo na omrežje ponujajo prednost zgodnjih akterjev
• Konkurenčne cene električne energije glede na povprečje EU podpirajo vlaganja v energetsko intenzivno predelovalno industrijo
Za podjetja in industrijo
• Odvisnost od uvoza ostaja največje poslovno tveganje – kakršna koli geopolitična motnja regionalnih elektroenergetskih tokov bo ponovila cenovne skoke iz leta 2022
• Energetsko intenzivna podjetja naj razmislijo o dolgoročnih pogodbah za odkup električne energije, vezanih na domače obnovljive ali jedrske zmogljivosti
• Konec neto merjenja za gospodinjske sončne elektrarne odpira priložnosti za poslovne in industrijske modele financiranja sončne energije
8. Zaključek
Slovenija je paradoks: država z enim od najčistejših elektroenergetskih sistemov v EU, ki pa se sooča z resnimi izzivi energetske varnosti in strukturnim primanjkljajem zmogljivosti za naslednji dve desetletji. Pospešeni razpad premogovništva, staranje edine jedrske elektrarne in neizkoriščenost vetrne ter velikopotezne sončne energije ustvarjajo sotočje pritiskov, ki zahteva odločne ukrepe.
Odločitev o JEK2 – daleč najpomembnejša energetska politična odločitev v zgodovini samostojne Slovenije – ne bo sprejeta v vakuumu. Oblikovali jo bodo hitrost razvoja obnovljivih virov, finančna izvedljivost podaljšanja delovanja NEK, pripravljenost Hrvaške za so-vlaganje, avstrijski odpor in nazadnje volja slovenskih državljanov. Okvirni datum komercialnega obratovanja leta 2041 ne pusti prostora za nadaljnje odlašanje.
Energetska pot Slovenije ne bo določena z eno samo odločitvijo, temveč s celovitostjo in hitrostjo celotnega politično-regulativnega ekosistema: poenostavitvijo dovoljenj za obnovljive vire, posodobitvijo omrežja, podporo energetskega prehoda prizadetih regij, jedrskim načrtovanjem in mednarodno povezljivostjo. Države, ki to kompleksnost obvladajo najhitreje, bodo oblikovale regionalno energetsko podobo za naslednjih 40 let.
Viri: SURS, Eurostat, RTV SLO, Necenzurirano.si, N1 Slovenija, Forbes Slovenija, Focus, Wikipedia – Referendum o JEK 2, Portal24, GEN energija, varcevanje-energije.si, 24ur.com.
