V času, ko se vojna v Ukrajini nadaljuje, kibernetski napadi postajajo vsakdanjik in komercialni droni postajajo orodje za izvidovanje ali sabotažo, se Slovenija sooča z resnimi izzivi na področju zaščite kritične infrastrukture. Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI-1), ki je začel veljati decembra 2024, in nova evropska direktiva CER zahtevata od države in podjetij konkretne ukrepe. A ali so ti ukrepi dovolj hitri in učinkoviti?
Ta varnostna ocena, pripravljena februarja 2026, osvetljuje stanje v ključnih sektorjih – energetiki (ELES, distribucije, elektrarne), Luki Koper, železniškem in cestnem prometu. Namen članka je opozoriti na ranljivosti, ki ne ogrožajo le podjetij, temveč vsakdanje življenje vsakega Slovenca.
Zakaj je tema pomembna?
Kritična infrastruktura ni samo »tehnična zadeva za strokovnjake«. Gre za sisteme, brez katerih se ustavi elektrika, dobava goriva, hrane in zdravil. En sam uspešen kibernetski napad na ELES ali fizična sabotaža v Luki Koper bi lahko v nekaj urah paraliziral državo. V kontekstu naraščajočih hibridnih groženj (kombinacija kibernetskih in fizičnih napadov) je zaščita teh objektov vprašanje nacionalne varnosti in obstoja sodobne družbe.
Celovita varnostna ocena po sektorjih
1. Energetika – največja tarča
ELES (prenosno omrežje), pet distribucijskih podjetij in ključne elektrarne (NEK Krško, hidro in termoelektrarne) so kritični subjekti po ZKI-1.
Ključne ugotovitve:
• Kibernetska varnost: Računsko sodišče je leta 2021 ocenilo upravljanje v ELES kot učinkovito, a opozorilo na potrebo po izboljšavah. Od takrat teče projekt ALiEnS-SOC (2025–2028, koordinira ELES), ki z umetno inteligenco gradi nacionalni varnostno-operativni center za celoten energetski sektor.
• Fizične in dronske grožnje: Transformatorske postaje so izjemno ranljive za sabotažo ali dronske napade z eksplozivnim tovorom. Policija je maja 2025 izvedla taktično vajo na HE Mariborski otok.
2. Luka Koper – logistično srce Jadrana
Edino slovensko pristanišče je ključno za uvoz energentov in tranzit blaga.
Aktualni izzivi:
Julija 2025 je anonimna prijava opozorila na domnevne nepravilnosti pri nabavi dronov in zamenjavi izvajalca varovanja. Uprava vse zanika in poudarja skladnost z zakonodajo. Luka sodeluje v evropskem projektu ATLANTIS za izboljšano zaščito kritične infrastrukture.
3. Železnica in cestni promet
• Slovenske železnice: Signalno-varnostne naprave in nivojski prehodi ostajajo šibke točke. SŽ aktivno zaposluje strokovnjake za kibernetsko varnost.
• Cestni promet (DARS in DRSI): Inteligentni transportni sistemi (ITS) so kibernetsko ranljivi, ključni mostovi in predori pa fizično.
Posledice morebitnega izpada
• 24–48 ur brez elektrike: bolnišnice na agregatih, brez črpalk, brez ogrevanja pozimi, zastoj prometa.
• Zaprtje Luke Koper: takojšnja pomanjkljivost goriv in blaga, rast cen, zastoji v dobavnih verigah za Avstrijo in Madžarsko.
• Železniški in cestni kolaps: prekinitev oskrbe hrane in zdravil, ekonomska škoda v milijardah evrov.
Za državo bi to pomenilo izgubo zaupanja javnosti, politično krizo in morebitno aktivacijo civilne zaščite. Za državljane: neposredno ogroženo zdravje, mobilnost in preživetje.
Politične implikacije in priporočila
Slovenija je z ZKI-1 in ZInfV-1 naredila pomemben korak, vendar je implementacija še v začetni fazi. Nacionalna strategija odpornosti (napovedana za začetek 2026) mora vključevati:
• takojšnje financiranje anti-drone sistemov na ključnih objektih,
• obvezne letne vaje celotnega sistema,
• večje javno-zasebno sodelovanje (ELES, Luka Koper, DARS, SI-CERT).
Zaključek
Kritična infrastruktura ni le tehnični sistem – je temelj naše varnosti in blaginje. V času, ko en klik ali en dron lahko povzroči več škode kot tradicionalni napad, si Slovenija ne more privoščiti odlašanja. Čas je za konkretna dejanja, ne le za strategije na papirju.
Glavni viri
1. Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI-1), Uradni list RS, december 2024.
2. Poročilo o kibernetski varnosti SI-CERT 2024.
3. Projekt ALiEnS-SOC (ELES, 2025).
4. Revizijsko poročilo Računskega sodišča o kibernetski varnosti ELES (2021, z aktualizacijami).
5. Novice o anonimni prijavi v Luki Koper (RegionalGoriška, julij 2025).
6. EU Direktiva CER (2022/2557) in NIS2.
7. Policijske vaje na HE Mariborski otok (maj 2025).
