Rubrika »Analize« predstavlja osrednji del platforme Lobist.si. Analize so pripravljene z namenom ponuditi strukturiran pregled, argumentirano razlago in oceno možnih posledic za Slovenijo ter širši evropski prostor.
Slovenija je pri preskrbi z gorivom popolnoma odvisna od uvoza. Edina rafinerija, Nafta Lendava, je bila ustavljena 14. oktobra 2000, ko sta lastnika, Petrol in država, opustila načrt sanacije zastarele in nedonosne naprave. S tem se je Slovenija uvrstila med redke evropske države brez lastnih predelovalnih zmogljivosti.
V zadnjih dveh desetletjih smo bili priča dramatičnemu širjenju ekonomske vrzeli med EU in ZDA.
Kmetijstvo spada med panoge, ki so na rast cen energije še posebej občutljive. Dizel in bencin poganjata traktorje, kombajne, namakalne sisteme, hladilne verige in tovorna vozila. Vsaka podražitev goriva se neposredno prelije v stroške pridelave.
Zaustavitev katarskega LNG in blokada Hormuške ožine – nova grožnja za evropsko gospodarstvo
Prihodnje desetletje bo pokazalo, ali bo Slovenija dosegla resnično energetsko neodvisnost ali pa poglobila svoje strukturne ranljivosti.
Zdravniške plače in davčna past: zakaj kader še vedno odhaja?
Plačna reforma 2025/2026 je zvišala bruto plače v slovenskem zdravstvu — diplomirana medicinska sestra z 20 leti delovne dobe danes prejme okoli 1.920 EUR neto, zdravnik specialist začetnik pa do 3.600 EUR z dežurstvi. A kljub temu se izkušen kader še vedno odhaja — v Avstrijo, na Hrvaško ali v domači zasebni sektor. Razlog? Visoka davčna obremenitev (43–45 %), odsotnost socialne kapice in izčrpavajoča delovna obremenitev. Zdravnik specialist v Avstriji namreč zasluži do 65 % več neto kupne moči kot njegov slovenski kolega. Reforma je bila nujen korak — a zdaleč ne zadosten.
Predlagana 2,8-milijardna investicija v novo naftno rafinerijo v Smederevu, podprta s strani China Energy International Group in potencialno tudi Sinopec, predstavlja več kot industrijski projekt. Gre za geoekonomski instrument, ki lahko trajno spremeni energetsko in politično ravnotežje v Srbiji ter širše na Zahodnem Balkanu.
Projekt nastaja v kontekstu:
zmanjšanega ruskega vpliva prek družbe Naftna Industrija Srbije (NIS), večinsko v lasti Gazprom Neft,
širjenja kitajskih infrastrukturnih investicij,
pogajanj Srbije za članstvo v EU.
Ključna neznanka ostaja struktura financiranja in lastništva, saj sporazum ni javno dostopen.