Napad
Združene države Amerike in Izrael so v soboto zjutraj, 28. februarja 20026, sprožile skupni napad na Iran. Eksplozije so odjeknile v Teheranu in po vsej državi. Napad je bil izveden podnevi, kar je bila zavestna odločitev z namenom presenečenja, saj bi Iran nočni napad verjetneje pričakoval.
Izraelski vojaški predstavnik je novinarjem povedal, da je operacija nastala kot rezultat večtedenskega intenzivnega načrtovanja in usklajevanja med obema državama na ravni, ki doslej še ni bila videna. Po ocenah izraelske strani obsega iranskega balističnega raketnega arzenala znaša od visokih sto do nizkih tisoč izstrelkov.
Napadi so po poročanjih zajeli ključne lokacije, vključno z ministrstvi, bazami in domovi visokih uradnikov. Najintenzivnejši udarci so bili v Teheranu, vključno z okrožjem, kjer se nahajata pisarna in rezidenca vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneia. Hamenejija niso našli v Teheranu – premestili so ga v varno lokacijo.
Uradni razlogi za napad
Izraelska stran je navedla, da je bila odločitev za napad sprejeta po obveščevalnih podatkih, ki so kazali na pospešeno razvijanje iranskega balističnega raketnega programa. Iransko vodstvo naj bi po navedbah Izraelcev delovalo v smeri prikrivanja in utrjevanja svojega jedrskega programa.
Predsednik Donald Trump je v vnaprej posnetem video sporočilu pozval iranske civiliste, naj “prevzamejo oblast nad svojo vlado”, in napadel jedrski program Irana ter njegovo podporo regionalnim posredniškim silam.
Ozadje: Diplomatski pogovori tik pred napadom
Napad je sledil trem krogom posrednih jedrskih pogajanj med Washingtonom in Teheranom v Ženevi, posredovanih po Omanu. Zadnji krog se je zaključil 26. februarja 2026, Oman pa je poročal o “pomembnem napredku” in najavil nadaljnje razgovore naslednji teden na Dunaju. Dan pred napadom je omanski zunanji minister sporočil, da je Iran privolil v znižanje zalog jedrskega materiala na “najnižjo možno raven”.
Trumpova administracija ni javno obtožila Irana, da bi znova začel obogatevanje urana. Iran je vedno vztrajal, da ne razvija jedrskega orožja. Iz ameriških virov prihaja informacija, da je bila odločitev o napadu na Iran sprejeta že pred tedni.
Iranski povračilni udarci
Iran je odgovoril z valom udarcev na ameriške vojaške baze po vsem Bližnjem vzhodu, vključno z Bahrajnom, Katarjem, Kuvajtom, Jordanijo in Združenimi arabskimi emirati.
Iranska agencija Fars je potrdila napade na Al Udeid Air Base v Katarju in sedež 5. flote ameriške mornarice v Bahrajnu. Katarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je “uspešno preprečilo več napadov na ozemlje države”.
Kuvajt je obsodil iranske napade kot “kršitev suverenosti in mednarodnega prava” ter si pridržal pravico do samooobrambe, medtem ko je sporočil, da so njeni obrambni sistemi uspešno odbili napade.
Izrael je razglasil izredno stanje po vsej državi, civilisti pa so bili pozvani, naj ostanejo v zakloniščih.
Bahrain, ameriška pomorska baza po napadu balističnih raket
Screenshot
Žrtve in posledice
Izraelski udarec je zadel osnovno dekliško šolo v mestu Minab v južni iranski provinci Hormozgan – v napadu je umrlo najmanj 40 ljudi. Med Američani zaenkrat ni poročanj o smrtnih žrtvah ali ranjenjenjih.
Mednarodna agencija za civilno letalstvo je izdala opozorilo in pozvala letalske prevoznike, naj do ponedeljka ustavijo polete nad Bližnjim vzhodom in Perzijskim zalivom. Lufthansa, British Airways in Virgin Atlantic so odpovedali lete v regijo.
Mednarodne reakcije
Evropska unija je pozvala k “največji možni vzdržanosti”. Predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljaric je opozorila, da vojaška eskalacija “vžiga nevarno verižno reakcijo po vsej regiji s potencialno uničujočimi posledicami za civiliste”. Savdska Arabija je obsodila “brutalno iransko agresijo” po tem, ko je Teheran sprožil povračilne napade.
Kontekst: Vojna junija 2025
Junija 2025 je Izrael začel veliko offenzivo s presenečenimi napadi na iranske jedrske in vojaške zmogljivosti. Sledilo je 12 dni spopadov, v katerih je Iran izstrelil prek 550 balističnih raket in več kot 1.000 dronov. ZDA so 22. junija napadle tri iranska jedrska mesta, Iran pa je odvrnil z napadom na bazo Al Udeid v Katarju. Čez dan je 24. junija stopilo v veljavo premirje.
Iran je pri tem utrpel najmanj 610 smrtnih žrtev, Izrael pa 28.
Situacija se še razvija. Podatki temeljijo na poročilih CBS News, Al Jazeere, CNN, NBC News, Washington Posta in Wikipedie ob času objave.
