Vpliv vojne v Iranu na slovensko gospodarstvo
Vojna, ki ga jo sprožil napad Izraela in ZDA na Iran 28. februarja 2026, z iransko blokado Hormuške ožine in zaustavitvijo katarskega LNG, močno udarila po evropskih energijskih trgih. Slovenija, ki je po opustitvi ruskih dobav močno odvisna od uvoza plina prek sosednjih držav in terminalov, čuti neposredne in posredne posledice.
Neposredni vpliv na energente
Slovenija uvozi približno 0,8–1 bcm zemeljskega plina letno. Glavni viri so trenutno:
- Alžirija (pogodba Sonatrach prek plinovodov ali LNG, pokriva okoli 1/3 porabe)
- Avstrija in Italija (preko povezav, vključno z norveškim plinom)
- LNG prek terminala na Krku (Hrvaška) – Slovenija ima rezervirano zmogljivost od 2027, a jo že delno uporabljamo
- Majhen delež iz drugih virov (ZDA, Katar preko spot trga ali posredno)
Neposredna odvisnost od katarskega LNG je majhna (Katar je v EU dobavljal le okoli 3–4 % plina v 2025), a globalni šok nanizozemski plinski borzi TTF vpliva na vse pogodbe.
Cene plina (TTF) so v 4 dneh narasle za 80–95 % (od ~32 €/MWh na 57–62 €/MWh). V Sloveniji to pomeni:
- Gospodinjstva in mali odjemalci – regulirane cene Geoplina in Petrola se prilagajajo z zamikom (običajno 1–3 mesece), zato marec/april 2026 še relativno stabilno, a od maja/junija pričakovana podražitev plina za 15–30 %.
- Industrija in veliki odjemalci – na tržnih pogodbah že takojšnji udarec; kemija, kovinarstvo, steklarna in tekstil (ki uporabljajo plin kot surovino ali energent) čutijo višje stroške že v marcu.
Elektrika: Slovenija proizvede ~1/3 iz jedrske (Krško), ~1/3 hidro, ~1/3 termična (večinoma plin in premog). Višje cene plina dvigujejo stroške termoelektrarn in borzno ceno elektrike.
- Borzne cene za naslednje mesece že +15–25 %.
- Končne cene za gospodinjstva (regulirane) se bodo zvišale z zamikom, a industrija plačuje višje že zdaj.
Glavni sektorji, ki jih bo udaril konflikt (po ocenah GZS in ekonomistov)
| Sektor | Glavni vpliv | Ocena intenzivnosti (kratkoročno) | Napoved srednjeročno (če konflikt traja >1 mesec) |
| Transport in logistika | Podražitev dizelskega goriva (največji udarec po GZS – Bojan Ivanc) | Visoka (+10–20 % nafte/dizla) | Stalna višja cena goriv, višji prevozni stroški |
| Turizem in letalski promet | Višje cene kerozina, manj letov, strah potnikov | Visoka | Padec prihodkov v poletni sezoni |
| Industrija (kemija, gnojila, kovine) | Višji stroški plina in elektrike kot inputa | Zelo visoka | Zmanjšana proizvodnja, izguba konkurenčnosti |
| Gospodinjstva | Višji računi za ogrevanje, elektriko (z zamikom) | Srednja do visoka | Pritisk na potrošnjo, višja inflacija |
| Izvozno usmerjena podjetja | Višji transportni in energijski stroški → slabša marža na izvoz | Srednja | Počasnejša rast izvoza |
Vir: Izjave GZS (Bojan Ivanc, 2. marec 2026), Petrol, mediji (STA, Delo, Finance, 24ur).
Makroekonomski vpliv
- Inflacija: Dodatnih 0,4–1,0 pp v 2026, če cene energentov ostanejo visoke (ECB/Commerzbank analogije + slovenski podatki GZS).
- Rast BDP: Negativen pritisk –0,2 do –0,6 pp v 2026 (odvisno od trajanja konflikta).
- Največji tveganji:
- Dolgotrajna blokada Hormuza → nov plinski šok podoben 2022.
- Motnje v dobavi dizla (Evropa ima primanjkljaj dizelskih frakcij, Iran/Zaliv vplivata na rafinerije).
Kratkoročni blažilniki za Slovenijo
- Alžirska pogodba (Sonatrach) in norveški plin prek Avstrije zagotavljata stabilnost na kratek rok.
- Nizke temperature so za nami → poraba plina pada.
- Zaloge plina v EU in regiji še zadostujejo za 1–2 meseca brez panike.
- Petrol zaenkrat ne napoveduje motenj v oskrbi z naftnimi derivati; naslednja prilagoditev cen goriv 10. marca 2026.
Zaključek
Slovenija ni med najbolj izpostavljenimi državami EU (manjša odvisnost od katarskega LNG kot npr. Španija ali Italija), a globalni šok na energijskih trgih se prenaša hitro. Najbolj ranljivi so dizel/goriva, industrija in turizem. Če bo konflikt trajal le 2–4 tedne, bo vpliv omejen na višjo inflacijo in nižjo rast. Če pa se raztegne na mesece, nam preti nova energijska kriza z resnimi posledicami za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
